Kibernetski napadi so ena največjih groženj sodobnemu poslovanju. Napadalci ciljajo na podatke, sisteme in uporabnike z namenom kraje informacij, izsiljevanja ali onemogočanja delovanja organizacije.
Ker podjetja danes obdelujejo in prenašajo velike količine občutljivih podatkov, so informacijski sistemi privlačna tarča za vedno bolj prefinjene oblike napadov.
Zakaj so kibernetski napadi tako uspešni?
Uspešnost kibernetskih napadov temelji na kombinaciji:
- tehničnih ranljivosti,
- napačnih konfiguracij,
- pomanjkljivega nadzora,
- človeškega faktorja.
Velik del napadov ostane neopažen, dokler ne pride do resnih posledic, kot so izpad poslovanja, izguba podatkov ali finančna škoda.
Najpogostejši tipi kibernetskih napadov
Zlonamerna programska oprema (Malware)
Zlonamerna programska oprema vključuje viruse, črve, trojanske konje in vohunsko programsko opremo, ki omogočajo nepooblaščen dostop do sistema ali povzročajo njegovo okvaro.
Sodobni napadi so pogosto zasnovani tako, da uporabnik okužbe sploh ne zazna, medtem ko napadalec v ozadju zbira podatke ali pripravlja nadaljnje faze napada.
Ransomware – izsiljevalski napadi
Ransomware je ena najnevarnejših oblik kibernetskih napadov. Napadalci zaklenejo datoteke, sisteme ali celotno infrastrukturo ter zahtevajo plačilo odkupnine.
Poleg šifriranja podatkov sodobni ransomware napadi pogosto vključujejo tudi grožnjo z javno objavo občutljivih informacij, kar še dodatno poveča pritisk na organizacijo.
Insajderske grožnje
Notranje grožnje predstavljajo zaposleni, bivši zaposleni, zunanji izvajalci ali partnerji, ki imajo ali so imeli dostop do sistemov.
Zaradi legitimnih pravic dostopa so takšne grožnje pogosto težje zaznavne in jih klasične varnostne rešitve, osredotočene na zunanje napade, ne zaznajo pravočasno.
Phishing in socialni inženiring
Phishing je oblika socialnega inženiringa, pri kateri napadalci zavajajo uporabnike, da razkrijejo gesla, podatke ali odobrijo dostop.
Napadi se lahko izvajajo prek:
- e-pošte,
- telefonskih klicev (vishing),
- lažnih spletnih strani,
- ali celo fizičnega pristopa.
Zaradi ciljanih in personaliziranih sporočil so ti napadi zelo učinkoviti, še posebej brez ustreznega ozaveščanja zaposlenih.
DDoS napadi
DDoS napadi skušajo onemogočiti delovanje strežnikov, spletnih mest ali omrežij z velikim številom usklajenih zahtevkov.
Cilj ni nujno kraja podatkov, temveč motnja ali popolna prekinitev storitev, kar lahko povzroči neposredno poslovno škodo in izgubo zaupanja uporabnikov.
APT – Advanced Persistent Threat
APT napadi so dolgotrajni in ciljani napadi, pri katerih se napadalec infiltrira v sistem in ostane neopažen dalj časa.
Cilj je:
- vohunjenje,
- kraja intelektualne lastnine,
- dolgoročen dostop do kritičnih sistemov.
Takšni napadi so pogosto usmerjeni proti večjim organizacijam, kritični infrastrukturi in javnim ustanovam.
MITM – Man-in-the-Middle napadi
MITM napadi vključujejo prestrezanje komunikacije med dvema stranema z namenom kraje podatkov.
Pogosti so v nezaščitenih ali slabo zavarovanih omrežjih, na primer javnih Wi-Fi povezavah, kjer lahko napadalec prestreza podatke brez vednosti uporabnika.
Hekerski vdori in tipi hekerjev
V hekerski skupnosti obstajajo različni pristopi in motivacije:
White Hat
Etični hekerji, ki zakonito testirajo sisteme z dovoljenjem lastnika in pomagajo odkrivati ranljivosti.
Black Hat
Napadalci s slabimi nameni, katerih cilj je kraja podatkov, finančna korist ali povzročanje škode.
Grey Hat
Posamezniki, ki ranljivosti pogosto iščejo brez dovoljenja in jih razkrijejo pod določenimi pogoji.
Kako se podjetja učinkovito zaščitijo?
Najbolj učinkovit način za zmanjšanje tveganja kibernetskih napadov je kombinacija:
- rednih varnostnih pregledov IT sistemov,
- notranjih in zunanjih varnostnih pregledov,
- segmentacije omrežja in nadzora dostopov,
- večfaktorske avtentikacije,
- zaznavanja in odziva na incidente.
Zgodnje odkrivanje ranljivosti bistveno zmanjša verjetnost uspešnega napada in omeji njegov vpliv.
Varnostni pregledi in penetracijsko testiranje →
Zaključek
Kibernetski napadi niso več vprašanje če, temveč kdaj. Organizacije, ki pravočasno preverjajo svojo varnostno držo in odpravljajo ranljivosti, imajo bistveno večjo možnost, da napad zaznajo pravočasno ali ga v celoti preprečijo.
Kibernetska varnost je proces – in varnostni pregledi so njegov ključni del.